Nadstrešek ali nadstrešnica? Razlika je velika

V vsakdanjem življenju redko naletimo na besedo »nadstrešnica«. Tudi temu, kar ta beseda označuje, pogovorno skoraj vedno pravimo kar »nadstrešek«. A razlika je vse prej kot nepomembna. Pri čemer ne gre za kakšno jezikoslovno opredelitev ali novo »kaprico slovenistov«, temveč za zakonsko razlikovanje med dvema vrstama objektov. Od tega, ali bomo postavili nadstrešek ali nadstrešnico, je odvisno, ali potrebujemo gradbeno dovoljenje.

Gradbeno dovoljenje za nadstrešek

Uredba o razvrščanju objektov (Uradni list 96/22) v 4. točki 3. člena opredeljuje, da je nadstrešek del objekta, ki se uporablja za zaščito pred zunanjimi vplivi. Takšna definicija pomeni, da je odločilna lastnost, ki opredeljuje nadstrešek, njegova konstrukcijska povezanost z objektom. Ali z drugimi besedami: nadstrešek sam ni konstrukcijsko samostojen in je (vsaj) na eni strani vpet v objekt.

Brez gradbenega dovoljenja lahko postavimo le nadstrešek do 6 m2 pod pogojem, da je ta nepohoden. Izvedba nadstreška do velikosti 2 m2 šteje pod vzdrževalna dela na ovoju hiše, od 2 m2 do 6 m2 pa za manjšo rekonstrukcijo, ki tudi ne zahteva pridobitve gradbenega dovoljenja. Če je nadstrešek večji od 6 m2, zanj potrebujemo gradbeno dovoljenje, četudi gre v praksi za inženirsko preprost objekt.

Nadstrešek je konstrukcijsko povezan z objektom.

Gradbeno dovoljenje za nadstrešnico

Uredba o razvrščanju objektov nadstrešnico opredeljuje v 5. točki 3. člena, in sicer kot stavbo, ki nima nobene obodne stene. Gre za konstrukcijsko samostojno stavbo, kar pomeni stavbo, ki lahko stoji povsem samostojno, brez konstrukcijske povezanosti z drugim objektom. Pri tem je glede na dikcijo uredbe pomembno tudi, da nima obodnih sten.

Nadstrešnica se sicer lahko dotika glavnega objekta, a le z dveh strani. V praksi to pomeni sledeče: če pravokotno nadstrešnico nosijo štirje stebri na njenih vogalih, gre vedno za nadstrešnico, tudi če se dotika glavnega objekta. Če pa ima objekt stebre le na eni strani, na drugi strani pa je pritrjen na nosilce, vpete v glavni objekt, ne gre več za nadstrešnico, temveč za nadstrešek, saj ne moremo več govoriti o konstrukcijski samostojnosti.

Nadstrešnica, katere površina ne presega 20 m2 in ni višja od 4 m, sodi med enostavne objekte, za katere ne potrebujemo gradbenega dovoljenja.

Nadstrešnica s površino od 20 do 50 m2 in višino pod 6 m pa se uvršča med nezahtevne objekte, za katere moramo pridobiti gradbeno dovoljenje za nezahtevne objekte, samo gradnjo pa pred začetkom del tudi prijaviti.

Nadstrešnica je konstrukcijsko samostojna stavba.

Stavba za shranjevanje orodja in strojev

Če razmišljate o nadstrešnici, pod katero bi shranjevali vrtno ali kmetijsko orodje in stroje, je uredba tukaj še malce »radodarnejša«. Stavbo za shranjevanje orodja in strojev namreč lahko postavimo kot enostavni objekt brez gradbenega dovoljenja, če njena površina ne presega 40 m2, pri čemer tudi ni pogoja, da ne sme imeti obodnih sten, kot to velja v primeru nadstrešnice.

Enaka pravila kot za stavno za shranjevanje orodja in strojev veljajo tudi za skladišče pridelkov.

Stavba za funkcionalno dopolnitev

Vrtne lope, letne kuhinje in podobne objekte, ki funkcionalno dopolnjujejo glavni objekt, uvrščamo med stavbe za funkcionalno dopolnitev. Zanje velja, da jih lahko postavimo brez gradbenega dovoljenja, če je njihova površina manjša od 10 m2 oziroma z gradbenim dovoljenjem za nezahtevne objekte, če njihova površina ne presega 25 m2.

Vir: Uradni list 96/22