Viba skupaj s Strabagom pri veliki prenovi Cukrarne Ljubljana

Cukrarna je bila zgrajena leta 1828 kot rafinerija sladkorja in je kmalu postala zibelka slovenske industrializacije, saj je bil v njej postavljen prvi parni stroj v Sloveniji. Kasneje je postala pomembno kulturno središče, kjer so se zbirali nekateri najpomembnejši slovenski literarni umetniki tistega časa. Tam sta umrla dva pesnika moderne, Dragotin Kette in Josip Murn Aleksandrov. Služila je tudi kot zatočišče za brezdomce. Zaradi svoje bogate dediščine je stavba pod spomeniškim varstvom.

Po prenovi bo poslopje pod imenom ‘Galerija Cukrarna‘ služilo kot novo umetnostno središče. Z novimi vsebinami in ureditvami bo Galerija Cukrarna postala dinamičen, programsko bogat in družbeno živahen prostor, zanimiv tako prebivalcem kot obiskovalcem Ljubljane.

Skoraj 200 let stara stavba je propadala praktično od začetka 20. stoletja. Njena moč in pomen sta usihala zelo počasi. Skozi leta se je pojavljalo več idej, kaj bi lahko v stavbi zaživelo. Konec 80. let so celo nameravali v njej urediti nakupovalni center. Nekateri so menili, da bi jo bilo bolje porušiti in na prostoru zgraditi nekaj novega. A stavbo so nato v 90. letih spomeniško zaščitili. Ideja, da bi bil tukaj prostor za kulturo in izhodiščna točka za urbanizacijo tega dela mesta, pa je dozorela šele v zadnjem desetletju.

Prenova se je začela 10. oktobra 2018. Rok za dokončanje del pa se je zamaknil za 7–8 mesecev, kar glede na obsežnost projekta in tudi epidemije niti ni tako veliko. Čeprav, kot pravi Majda Gostinčar, vodja projekta prenove Cukrarne iz Službe za razvojne projekte in investicije MU MOL, sama korona ni bila glavni razlog za zamik del.

Bilo je nekaj tehničnih izzivov

Obnova starejših objektov ni nikoli lahka naloga, še posebej, kadar je objekt pod spomeniškim varstvom. Tako so morali ogrodje objekta v večjem delu ohraniti, prav tako vseh 360 oken. Čeprav Cukrarna ni bila protipotresno grajena, je preživela potres v Ljubljani pred več kot 100 leti. Leta propadanja pa so jo tako načela, da je bila pred samo obnovo z vidika statične varnosti v zelo slabem stanju. Tako so morali najprej poskrbeti za vse ojačitve sten in temeljev, za statiko. “Veste, da je skoraj dve leti stala ta varovalna konstrukcija, ki je stene varovala, zato da so se ustrezno zaščitile protipotresno, da smo jih zaščitili tudi proti vlagi in tako dalje,” pravi Gostinčarjeva.

Temelje so sanirali tako z zunanje (227 pilotov) kot notranje strani (281 pilotov). Samo za to so porabili 485 ton cementa. Sanirati so morali 2250 kubičnih metrov obodnih zidov in temeljev z zunanje strani. Porušiti so morali ostrešja in vse notranje konstrukcije. Sledilo je utrjevanje zidov in temeljev z notranje strani ter izkop kleti pod celotnim objektom do globine 6,8 metra. Nad izkopano kletjo smo vgradili 31 betonskih plošč. Izkopu kleti je sledila izvedba notranjih sovprežnih belih betonskih sten, za katere so porabili 2200 kubičnih metrov belega in 3300 kubičnih metrov sivega betona.

V terminskem smislu so se stvari zamaknile bolj zaradi tehničnih izzivov in ne toliko zaradi protikoronskih omejitev. Tako so šele, ko so začeli izvajati dela, naleteli na nekatere izzive, ki jih niso mogli predvideti v fazi načrtovanja. “Recimo, ena takšnih so bila rušitvena dela znotraj stavbe, ker smo predvidevali, da se bo to lahko rušilo z drugačno tehnologijo in bi se seveda tudi hitreje zrušilo. Vendar pa, ko se je odprla streha, smo ugotovili, da zaradi varnosti delavcev tak način rušenja ni primeren. To je bila ena stvar, ki je podaljšala rok. Druga stvar je bil izkop kleti, pri kateri smo ocenjevali, da je konglomerat oziroma zemljina glede na raziskave, ki so bile izdelane izven objekta, drugačna, boljša,” je pojasnila vodja projekta prenove Cukrarne.

Vendar pa se je ob samem začetku izkopavanja izkazalo, da je bila zemljina pod stavbo drugačna in so znova morali spremeniti tehnologijo, saj niso mogli kopati z velikimi stroji. To je pomenilo dodaten časovni zamik, saj so sama dela trajala dlje od pričakovanega.

Notranjost so popolnoma izpraznili, ostale so le stene

Arhitekti so pri snovanju prenove Cukrarne v celoti ohranili stare opečne zidove, debeline meter in ponekod celo več. V samem objektu pa so izdelali novo betonsko stavbo, ki so jo s pomočjo jeklene konstrukcije vpeli delno v streho in nove betonske zidove.

“To je pravzaprav hiša v hiši, zato ker je bil ta koncept arhitektov zastavljen tako, da se v bistvu celotna notranjost očisti vsega, se pravi ostane samo obod. In znotraj tega se potem pravzaprav obesi nova nadstropja, tako da imamo pritličje v celoti prosto, v enem delu tudi prosto do strehe. Medtem ko na vzhodnem in zahodnem delu visita dol dva kubusa, znotraj teh kubusov so tri nadstropja, kjer so v glavnem razstavni prostori, nekaj pa je tudi pisarn,” je pojasnila Gostinčarjeva. Višina osrednjega odprtega prostora je približno 28 metrov.

Pri prenovi je sodelovala tudi Viba

Gradbeno podjetje Strabag (ki je za izvedbo te zahtevne prenove bilo izbrano na javnem razpisu) je za kompleten čas prenove Cukrarne koristilo usluge montaže in najema fasadnega odra pri podjetju Viba. Projektno dokumentacijo pa je izdelal arhitekturni biro Spacelab. Izvedba projekta je ocenjena na dobrih 23 milijonov evrov. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Mestna občina Ljubljana je iz mehanizmov celostnih teritorialnih naložb pridobila nepovratna sredstva v višini dobrih 13 milijonov evrov. Predviden je tudi prispevek MOL v višini 9,7 milijona evrov.

Kakšni so načrti prenovljene Cukrarne?

Nekoč tovarna sladkorja, potem vojašnica in pozneje zatočišče mnogih ljudi, odrinjenih na rob družbe, bo po novem zaživela kot “tovarna” kulture, umetnosti. Ljubljana bo namreč z njo dobila multifunkcijski prostor za sodobno umetnost. “To bo prostor, kjer bo moč spoznavati in realizirati projekte, ki jih v kakih drugih prostorih ali pa galerijah ni možno. Se pravi, to bo neke vrste umetnostna galerija za prikazovanje sodobne umetnosti – od čisto klasične, likovne, pa tudi zvočne in video umetnosti … Skratka, vseh različnih polj, s katerimi sodobna umetnost danes nagovarja čas in prostor, ki nas obdaja,” na kratko povzame Blaž Peršin, direktor MGML.

Pričakujemo lahko podobne vsebine kot v denimo newyorškem muzeju moderne umetnosti MoMA, londonski galeriji moderne umetnosti Tate Modern ali umetniškem središču Palais de Tokio v Parizu. Poleg likovne umetnosti, ki bo najbolj zastopana, bodo možni tudi drugi veliki projekti, zvočne inštalacije, začasna umetnost, nenazadnje pa tudi predavanja, okrogle mize in tudi glasbeni koncerti. “Danes vemo, da umetniške prakse niso zamejene, da prehajajo druga v drugo. In na ta način bomo v bistvu lahko vzpostavili tiste projekte, s katerimi želimo nagovarjati današnjega človeka, kako dojema umetnost in na kakšen način mu jo lahko posredujemo,” pravi direktor MGML.

Vizija mesta glede Galerije Cukrarna je široka in sega preko meja Slovenije. Kot pravi Peršin, si želijo sem pripeljati mednarodne projekte, svetovno znane umetnike in razstave. “Prostor Cukrarne bo nek odprt javni prostor, kjer se bodo srečevali obiskovalci, domači in tuji, s sodobno umetnostjo – domačo in tujo, in na ta način bodo v bistvu postavili Ljubljano na zemljevid nekih pomembnejših prostorov za prikazovanje sodobne umetnosti,” pravi Peršin in dodaja: “Pomembno je to, da bo možno videti neke projekte tudi malo večjih dimenzij in malo večjih gabaritov, zato ker jih drugje nismo mogli prikazovati. Predvsem v tem smislu se bomo povezovali tudi z nekimi pomembnejšimi tujimi institucijami, s privatnimi zbiratelji, s tistimi, ki omogočajo transfer te umetnosti, in na ta način iskali partnerstva, zavezništva, da bomo mogoče tudi s kakimi koprodukcijami z mednarodnimi partnerji lahko izvajali te projekte.”

Prvi dogodki v Cukrarni bodo že to jesen

Če ne bo posebnih zapletov zaradi pandemije, odprtje Galerije Cukrarna načrtujejo za konec septembra. “V tem času do tehničnih prevzemov moramo spoznati prostor, moramo videti, kaj so njegove danosti, tako da bomo v bistvu začeli s programom konec septembra. Razen seveda, če ne bi bilo kakih nepredvidenih situacij,” je pojasnil Peršin.

Kot nam je razkril, za začetek načrtujejo dogodke, ki bodo v skladu s “korona” časom, ki ga živimo. “Če bo takrat možnih več sprostitev, bo ta dogodek seveda malo bolj obširen. Če ne, pa bomo počakali s takšnimi večjimi dogodki v prihodnosti, ampak mi vsekakor menimo, da je treba čim prej začeti s projekti, z delom in z vsebinami, ki bodo tukaj zaživele,” je poudaril.

Sicer pa v prihodnje v Galeriji Cukrarna načrtujejo 2–3 večje razstave in 6–7 manjših razstav. Poleg tega pa še performativne dogodke, koncerte, predavanja in številne druge dogodke. Na leto bi se tako v Cukrarni zvrstilo več deset ali celo do 100 dogodkov.

Cukrarna bo ustvarila tudi nekaj novih delovnih mest. “Na začetku bo 12 novih zaposlitev, ob tem, da bomo imeli tudi kar nekaj zunanjih sodelavcev za izvajanje posameznih programskih del, predvsem v performativnem smislu, potem varovanje, čiščenje prostorov in tako naprej. Tukaj se skušamo gospodarno obnašati glede na sredstva, ki jih bomo imeli na voljo,” pravi Peršin.

Povezava na spletno stran investitorja projekta, ki prikazuje potek del na projektu.