Subvencije za gradnjo in nakup nizkoenergijskih stavb

V okviru podnebnega sklada bo letos za energetsko učinkovitost stavb predvidenih 21,7 milijona evrov.

Graditelji nizkoenergijskih hiš (SNES) oziroma kupci takšnih stanovanj bodo lahko kandidirati za subvencije za gradnjo oziroma nakup takšnega objekta.

»Sredstva za dodeljevanje nepovratnih finančnih spodbud za gradnjo ali nakup SNES se bodo črpala iz podnebnega sklada, ki je v pristojnosti ministrstva za okolje in prostor.

Kriza oklestila sredstva

V okviru podnebnega sklada bo letos za energetsko učinkovitost stavb predvidenih 21,7 milijona evrov, prihodnje leto slabih 22 milijonov, leta 2023 pa 25,6 milijona evrov. Ni pa podatkov o tem, koliko bo na voljo za spodbujanje gradnje SNES zasebnih graditeljev in kupcev takšnih stanovanj.

Posojila in subvencije za posamične ukrepe

Občani za gradnjo ali nakup SNES lahko pri Eko skladu še vedno najamejo posojilo z obrestno mero trimesečni EURIBOR plus 1,3 % in odplačilno dobo do 20 let. Pravne osebe ali samostojni podjetniki pa lahko najamejo posojilo z obrestno mero trimesečni EURIBOR plus 0 %, pri čemer je najdaljša doba odplačevanja 15 let.

Zasebni graditelji SNES lahko v okviru objavljenih pozivov Eko sklada še vedno kandidirajo za posamezne ukrepe. Gre za vgradnjo toplotne črpalke, sprejemnikov sončne energije ali prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka. Za to subvencijo lahko zaprosijo po končani naložbi, če pozneje ne bodo kandidirali na javnem pozivu za SNES, ko bo to spet mogoče.

Katere nepovratne spodbude so občanom na voljo na Eko skladu?

Občanom so na voljo nepovratne finančne spodbude Eko sklada za rabo obnovljivih virov energije in večjo energetsko učinkovitost stanovanjskih stavb.

Predmet spodbude so lahko ti ukrepi:

– Vgradnja solarnega ogrevalna sistema
– Vgradnja kurilne naprave na lesno biomaso za centralno ogrevanje
– Vgradnja toplotne črpalke za centralno ogrevanje
– Vgradnja plinskega kondenzacijskega kotla za centralno ogrevanje starejše stanovanjske stavbe
– Priključitev eno- ali dvostanovanjske stavbe na sistem daljinskega ogrevanja
– Vgradnja energijsko učinkovitih lesenih oken v starejši stanovanjski stavbi
– Toplotna izolacija fasade starejše eno- ali dvostanovanjske stavbe
– Toplotna izolacija tal na terenu ali tal nad neogrevanim prostorom ali kletjo v starejši eno- ali dvostanovanjski stavbi
– Toplotna izolacija strehe ali stropa proti neogrevanemu prostoru v starejši stanovanjski stavbi
– Vgradnja prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka

Spodbuda za izvedbo posamičnih ukrepov za toplotne črpalke in kurilne naprave na biomaso znaša od 40 % do 60 %, za druge ukrepe pa do 20 % priznanih stroškov naložbe. Pri izvedbi najmanj treh ukrepov hkrati pa je višja, in sicer do 30 % priznanih stroškov naložbe.

Letos za posamične ukrepe okoli 44 milijonov evrov

Eko sklad občanom zagotavlja tudi neprekinjeno subvencioniranje celostne obnove starejših eno- ali dvostanovanjskih objektov. Prav tako so za pravne osebe in občane na voljo sredstva za sofinanciranje samooskrbe z električno energijo oziroma sončnih elektrarn. Za energetsko učinkovitost, in sicer za subvencije za ogrevanje in prezračevanje, izolacijo in okna, električno samooskrbo, menjavo cevi in oblog ter gospodinjske aparate bo Eko sklad letos namenil okoli 44 milijonov evrov.

Kaj so subvencionirali lani?

Lani je Eko sklad odobril 52 milijonov evrov subvencij za občane, in sicer 5,22 milijona za električna vozila, 6,5 milijona za sončne elektrarne za samooskrbo z električno energijo, preostalo pa za energetsko učinkovitost v stavbah. Za 397 naložb v energetske obnove večstanovanjskih stavb je bilo lani izplačanih 4,9 milijona evrov. Če k temu prištejemo še subvencije za podjetja in lokalne skupnosti, so lani namenili 67,5 milijona evrov nepovratnih sredstev.

Lani so tako s temi spodbudami izvedli več kot 24 tisoč okoljskih naložb, ki so bile skupaj vredne okrog 345 milijonov evrov. Z lanskimi nepovratnimi spodbudami oziroma spodbujenimi naložbami bodo vsako leto porabili 189 gigavatnih ur energije in 177.035 ton ogljikovega dioksida manj, kot bi sicer.

Epidemija števila vlog ni zmanjšala

Koronakriza oziroma epidemija na delovanje Eko sklada ni vplivala, saj so letos od občanov in pravnih oseb dobili približno enako število vlog kot v istem obdobju lani. Kljub epidemiji se je število vlog, sem sodijo vloge za subvencije in tudi za posojila, v vsem minulem letu (2020) v primerjavi z letom poprej (2019) povečalo za slabo petino.

Zelo veliko je tudi zanimanje za spodbude za fotovoltaične elektrarne in električne avtomobile.

Zgovorni so tudi podatki o vlogah občanov za gradnjo skoraj ničenergijskih hiš, kjer je vlog vsako leto približno 30 več, kot pravijo v Eko skladu. Na spletnih straneh Eko sklada piše, da je na obravnavo posamezne vloge treba čakati dobre štiri mesece. Čakalna doba za obdelavo vlog se je podaljšala, ker je zaradi epidemije veliko zaposlenih odsotnih, drugi razlog pa je v tem, da zaradi vladnih omejitev kadrovski načrt ne sledi rasti števila vlog.

Poleg tega je interventni zakon preprečil vročanje po pošti, nov sistem vročanja po elektronski pošti pa je zahteval precej dodatnega dela.