Produktivnost gradbene industrije v zadnjih 50 letih stagnira

Strokovnjaki iz gradbene industrije se že dolgo časa osredotočajo na izzive digitalne revolucije in na vpliv, ki ga ima ta na podjetja, zlasti na digitalne poslovne modele in inovacije. Gradbena panoga je po njihovem mnenju specifična, saj se zelo počasi digitalizira, zato tudi dodana vrednost že okoli pol stoletja stagnira.

Veliko gradbenih projektov (še vedno) zaostaja oz. so končani izven dogovorjenih časovnih rokov

Obstajajo namreč ocene, da 85 % gradbenih projektov ni izvedenih v načrtovanih časovnih rokih, enak delež preseže proračun oziroma načrtovana sredstva.

Veliki gradbeni projekti v povprečju za petino presežejo predvidene roke, v katerih bi morali biti končani. Na drugi strani po analizah stanejo do 80 odstotkov več, kot so načrtovali pred samo gradnjo. To so podatki McKinseyjeve analize, ki jih delajo na podlagi podatkovne baze Global Projects Database.

Poudariti pa je treba, da je gradbena industrija ena največjih na svetu, saj po različnih mednarodnih analizah dejansko prispeva od štiri do deset odstotkov celotnega bruto domačega proizvoda, pri čemer celotna vrednost gradbenih del presega deset trilijonov evrov. Še večji delež kot pri bruto domačem proizvodu prispeva število podjetij in zaposlenih v teh podjetjih.

Predstavljeni deleži in prihodki so zelo pomembni. Produktivnost gradbene industrije v zadnjih 50 letih stagnira.

Zakaj torej prihaja do prekoračitve časa in proračunov?

Vemo, da so veliki gradbeni projekti zelo kompleksni. Pri načrtovanju, pripravi in sami gradnji sodeluje izjemno veliko udeležencev in njihovih podizvajalcev. Vendar analize kažejo veliko drugih realnih in žgočih pomanjkljivosti v gradbeni panogi. Ena izmed njih je zelo počasno vključevanje inovativnih tehnologij in postopkov ter novih digitalnih tehnologij.

Na primer, projektiranje gradbenih investicij se še vedno izvaja klasično, na papirju, pri čemer pisarniška opravila niso usklajena z operativnim delom na gradbiščih. Gradbena podjetja nimajo digitaliziranih dobavnih verig. Podjetja v gradbeništvu v svoje procese digitalizacijo uvajajo zelo počasi in ne razmišljajo ali govorijo o digitalni preobrazbi.

Kaj s tem izgublja širša družba oziroma država in lokalne skupnosti?

V Sloveniji in tudi drugje v Evropski uniji velja, da je okoli 60 % projektov javnih. Seveda s takšnim pristopom in rezultati izgubljamo vsi in s temi izgubami se sooča vsa družba. Zato se vprašanje, kako rešiti te stvari, postavlja kar samo. Podjetja bi morala digitalizirati svoje delovne procese, a tukaj bi lahko naša država naredila precej več.

Slovenija kot država bi morala digitalizirati celoten sistem javnih naročil in zahtevati, da se morajo vsi, ki se na razpise prijavljajo, prilagoditi njenim digitaliziranim postopkom. S tem bi zelo pospešili uvajanje digitalnih tehnologij v gradbena podjetja, ki bi te tehnologije uporabljala tudi v zasebnih projektih. To bi precej izboljšalo procese javnega naročanja in vodenja celotnih projektov v gradbeni industriji. Predvsem pa bodo novi digitalni pristopi zagotovo izboljšali upravljanje, nadzor in povečali delež projektov, ki bodo izvedeni pravočasno in v predvidenih finančnih okvirih.

Kako je z digitalizacijo oziroma informatizacijo mogoče zmanjšati te pomanjkljivosti v gradbenih procesih?

Najprej je treba digitalizirati resnično vse faze projektiranja in gradnje. To ni tako preprosto, vendar lahko s tem močno izboljšamo produktivnost in nadzor nad projektom. 5D BIM (Building Information Modeling – informacijsko modeliranje objektov, op. a.) je zelo obetavna platforma za dosego tega. Obenem je treba nujno uvesti digitalno sodelovanje in komunikacijo med vsemi udeleženci v gradbenem projektu.

Naslednji korak se navezuje na zagotavljanje višje stopnje varnosti, varovanja okolja, trajnosti, energetske varčnosti in vsa druga področja, ki temeljijo na digitalnih tehnologijah. Te nove pristope pa morajo spremljati nove strategije in poslovni modeli, ki jih je treba prilagoditi digitalnim rešitvam. Danes smo še daleč od teh napovedi, vendar je v Evropi kar nekaj primerov, po katerih bi se lahko zgledovali.

Kako se morajo novim tehnologijam in informacijskim rešitvam prilagajati poslovni procesi pri teh projektih?

Podatki so v digitalni ekonomiji postali eden najpomembnejših virov. Poslovni procesi in odločitve so vse bolj odvisni od zbranih podatkov in njihove pametne obdelave. Zelo pogosto se vse skupaj dogaja v realnem času. Veliko delovnih procesov se avtomatizira in izboljšuje prav na podlagi zbranih podatkov. To se zelo pogosto dogaja predvsem v drugih industrijskih panogah.

Kako se s tem spreminja sestava vodenja in delovanja gradbenih podjetij?

Vsi ti zbrani podatki in njihova obdelava se usmerjajo na naročnike oziroma kupce. Zato se morajo gospodarske družbe in njihova vodstva prilagoditi novim tržnim pravilom in zato so tudi potrebni nova znanja ter izkušnje. V realnosti se bodo današnja znanja in izkušnje razširili in vpeljali v digitalno ekonomijo.

Tisti zaposleni ali vodstveni delavci, ki se bodo upirali novim načinom poslovanja, bodo imeli v prihodnje veliko težav. Najboljši voditelji bodo tisti, ki vodijo posle že danes in razumejo, kaj se dogaja, ter bodo sprejeli spremembe.

Kje so slovenska podjetja v primerjavi s podjetji na razvitih trgih?

Slovenska administracija in podjetja zelo hitro uvajajo nove digitalne procese, vendar so v zlatem povprečju. Še vedno se jih kar nekaj otepa sprememb, tako da ne morejo izkoristiti prednosti, ki jih v posel prinašajo digitalne tehnologije.