COVID-19 se je spremenil v svetovno krizo, ki se je in se še razvija z izjemno hitrostjo in obsegom. Nobena industrijska panoga pred tem žal ni imuna.

Podjetja, ki se ukvarjajo z industrijsko panogo, se spopadajo s takojšnjim vplivom COVID-19, saj je njihova proizvodna in dobavna veriga motena, poslovanje njihovih strank pa se sooča s podobnimi izzivi. To ima eksponentni učinek na celotno mrežo dobaviteljev, pri čemer so industrijska podjetja začela zaostajati, čeprav delujejo s polno močjo.

Poleg tega je COVID-19 uvedel nove izzive, ki se jih je bilo treba hitro lotiti, vključno z odsotnostjo delavcev (na čakanju doma), omejenim dostopom do delovnih mest (t.i. občinske blokade, zaprte državne meje…), njihovo utrujenostjo in novimi načini dela.

Pri načrtovanju odziva na COVID-19 bi morali vodilni v podjetjih imeti v mislih dve stvari:

– zagotavljanje stalne varnosti svojih zaposlenih,
– ublažitev tveganja morebitnih prihodnjih motenj za poslovanje podjetja in poslovnih partnerjev oz. strank.

COVID-19 prišel v času gospodarske negotovosti

Če že, je COVID-19 prišel ob zelo nepravem času, ko so se mnoga podjetja v industrijski panogi že soočala s hudim gospodarskim izzivom z jasnimi znaki recesije na svojih glavnih trgih po vsem svetu. Svetovno gospodarstvo se je ohlajalo (rast svetovnega BDP se je od 2017 do 2019 zmanjšala za 13 odstotkov; Vir: Accenture Research na podlagi svetovnih gospodarskih napovedi IMF), industrijska proizvodnja pa se je na večini svetovnih trgov močno upočasnila. Kriza COVID-19 tako dodaja še en velik zaplet že tako izzivalnemu okolju.

Industrijska panoga je ključnega pomena za svetovno gospodarstvo: z več kot tremi bilijoni dolarjev prihodkov predstavlja približno 25 odstotkov BDP v predelovalnih dejavnostih (21,2 odstotka BDP v predelovalnih dejavnostih ZDA, 25,4 odstotka v Evropi in 32,9 odstotka na Japonskem) z veliko delovne sile, do 30 odstotkov vseh zaposlenih v proizvodnji po vsem svetu.

Za slovenska gradbena podjetja bo letos več negotovosti

Slovenska gradbena podjetja so morala lansko leto zaradi znanih vplivov pandemije koronavirusa zmanjšati dinamiko svojih gradbenih aktivnosti, kljub temu pa so ostajala optimistična, saj so imela večino svojih zmogljivosti do konca lanskega leta zasedenih.

Precej več negotovosti je za letos, pri čemer stavijo na ukrepe države. Od nje pričakujejo več javnih projektov ter hitrejše izvajanje postopkov izbire izvajalcev in pridobivanja gradbenih dovoljenj. Vendar najprej poglejmo, kaj se je lani dogajalo z vrednostjo opravljenih gradbenih del, pri čemer statistika potrjuje upad gradbenih aktivnosti.

Statistični podatki (primerjava 2019 in 2020)

Gradbena dovoljenja

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (Surs) je bila v prvih petih mesecih v 2020 vrednost opravljenih gradbenih del za 3,2 % nižja od vrednosti v istem obdobju v letu 2019, pri čemer je bila vrednost teh del na stavbah nižja za 7,3 %, na gradbenih inženirskih objektih pa za 1,1 %.

Tudi na mesečni ravni je vrednost opravljenih del upadla že tretjič zapored. Vrednost opravljenih gradbenih del na stavbah je bila maja glede na april nižja za 0,3 %, pri čemer je bila vrednost opravljenih gradbenih del na stanovanjskih stavbah višja za 3,6 %, na nestanovanjskih pa nižja za 1,3 %. Vrednost opravljenih gradbenih del na gradbenih inženirskih objektih je bila prav tako nižja, in sicer za 4,5 %.

Stroški

Poglejmo še, kaj se je na drugi strani dogajalo z gibanjem stroškov. Statistični urad Republike Slovenije je izračunal, da so se v prvem četrtletju 2020 gradbeni stroški za nova stanovanja v primerjavi s prejšnjim četrtletjem zvišali za 2,1 %. Stroški gradbenega materiala so se znižali za 1,1 %, stroški dela pa so se zvišali za 5,9 %.

V nekaterih podjetjih so zmanjšano dinamiko gradbenih del zaznali tako pri večjih projektih kot tudi pri prenovi državne in občinske cestne infrastrukture. Nekatera mala in srednja podjetja niso začela izvajati svojih projektov, saj niso vedela, ali bodo dobila obljubljena evropska sredstva.

Slovenski gradbinci negotovi z napovedmi

Gradbinci so med drugim tudi opozarjali, da podjetjem, ki v letu 2020 niso izvajali daljših projektov, manjkajo nova naročila. Trenutno gre to pripisati verjetno manjšemu investicijskemu ciklu. Da so njihova opozorila in strah pred premalo pripravljenimi novimi projekti upravičeni, pa dokazujejo tudi podatki Sursa o izdanih gradbenih dovoljenjih. Upravne enote so v prvi polovici leta 2020 za gradnjo in prenovo stavb izdale nekaj manj kot 2.400 gradbenih dovoljenj, kar je za 22 % manj kot v prvih šestih mesecih v 2019. Za stanovanjske stavbe je bilo izdanih za petino manj gradbenih dovoljenj, za nestanovanjske pa 24 % manj.

Gradbinci so mnogo previdnejši pri napovedih, kaj se bo s celotno panogo dogajalo letos. Ne morejo napovedati, kaj se bo zgodilo na slovenskem trgu oziroma s slovenskimi gradbenimi podjetji. Upajo le, da bodo evropski ukrepi v slovensko gradbeno panogo prinesli pozitivne učinke.

Gradbena panoga bo torej v letu 2021 precej odvisna od državnih ukrepov, za katere upamo, da bodo v prid domačega gospodarstva in da bodo pospešili financiranje investicijskih projektov.

Ukrepati je potrebno sedaj in se pripravljati na prihodnost

Podjetja v industriji morajo ukrepati čimprej, da bodo ohranila celovitost svojega delovanja in zaščitila svoje zaposlene, medtem ko se bodo pripravljala na okrepitev svojih dejavnosti za prihodnost. In medtem ko so se nekatera podjetja že začela odzivati na trenutno krizo – sprejemanje ukrepov za zaščito svoje delovne sile, oskrbovalnih verig in poslovanja –, nekatera druga še čakajo. In še manj se jih je začelo soočati z enako pomembnim izzivom – načrtovanjem novega načina dela, ki se bo zagotovo pojavil, ko se bodo primeri okužb s COVID-19 začeli znatno zmanjševati.

Kako torej ukrepati v teh časih?

Zaradi obsega in raznolikosti storitvenega sektorja ni enotne rešitve za vprašanja, s katerimi se sooča industrijska panoga. Globalne korporacije se zanašajo na mednarodne dobavne verige, ki so pod neizmernim pritiskom, medtem ko različne regije in trgi pomenijo veliko različnih reakcij na krizo COVID-19.

Trenutno je v središču neprekinjenost poslovanja in določanje prednostnih nalog.

Obseg vpliva na dobavne verige zasenči vse, s čimer se je morala spoprijeti večina industrijskih podjetij. In zdaj morajo ta podjetja zagotoviti čim bolj odporno dobavno verigo, hkrati pa zaščititi svojo delovno silo. To od njih zahteva:

– Vzpostavitev vodilnega centra in začeti s hitrim odzivanjem na situacijo.
– Hitro prilagoditi operacije in nadaljevati z odzivnim ciklom.
– Vzpostaviti stalno operativno sposobnost.

Vse to je treba storiti s posebnim poudarkom in prednostnim razvrščanjem na osnovne potrebe poslovnih partnerjev in strank, saj je osredotočenost na le-te še vedno bistvenega pomena.

Hkrati morajo podjetja v industriji omogočiti virtualno delo, kadar je to mogoče, da zaščitijo svoje ljudi, hkrati pa zagotavljati najvišjo raven produktivnosti. Ta sprememba sedanjih načinov dela bo jasno poudarila obstoječo informacijsko infrastrukturo in njihove sisteme.

Odpornost sistema je izrednega pomena, saj še bolj kot prej pritiska na tehnološke ekipe in IT infrastrukturo v celotnem podjetju.

Tudi digitalne kanale je treba sedaj izkoristiti v največji možni meri, da se ohranijo tržne povezave s strankami in partnerji, pa tudi z izdelki, stroji in sredstvi, ki delujejo.

Denar postaja še toliko bolj »kritičen«

Potencial zaprtja poslovanja se bliža in na podlagi trenutnih denarnih rezerv si industrijska podjetja lahko privoščijo popolno zaprtje poslovanja za največ 2-3 mesece.

Vendar so te iste denarne rezerve ključnega pomena tudi za pripravo podjetja na pospešitev poslovanja in vrnitev na industrijske trge. To zahteva, da podjetja:

– na novo razvrstijo naložbe in zadržijo vse nebistvene investicijske programe,
– v celotnem podjetju sprožijo pobude za zmanjšanje stroškov s takojšnjimi in dolgoročnimi učinki.

Je na obzorju ponovno izumljanje industrije?

Podjetja v industrijski panogi, ki se zdaj osredotočajo na ohranjanje temeljnih dejavnosti svojih strank, bi morala začeti predvidevati tudi okrepitev poslovanja. Zavzeti morajo dolgoročnejši pogled in razmisliti o posledicah COVID-19.

Industrijska panoga ne bo nikoli več enaka.

Obstaja več kritičnih poslovnih zmogljivosti, ki se jim bodo morala prilagoditi podjetja v industrijski panogi. To so poteze, ki bi jih bilo treba pričakovati:

– elastičnejša delovna sila in omogočeno digitalno delovno mesto,
– diferencirane in odporne dobavne verige po odsekih kupcev,
– odporna in porazdeljena IT infrastruktura in sistemi,
– digitalni kanali in platforme za e-trgovino.

Ta podjetja bodo morala povečati digitalni vpliv v svojem celotnem podjetju in svojem ekosistemu. Toda to zahteva ponovni premislek o portfelju izdelkov s pospešenim razvojem digitalnih storitev.

Vprašujemo se “Kaj če?”

Graditi in vzpostaviti vse te nove zmogljivosti, čeprav je to nekako obvezno, a je treba pri tem upoštevati tudi to, kaj se bo sploh dogajalo po COVID-19 krizi. Vodstvo podjetij bi moralo razmisliti o naslednjih vprašanjih »Kaj če«:

– bo popolno zaprtje poslovanja poslovnih partnerjev in strank trajalo še naslednjih 4-6 mesecev?
– se bodo novi vzorci načina dela in poslovanja drastično spremenili in se nikoli vrnili nazaj v »normalo« ali pa bodo zahtevali še vsaj od 24 do 36 mesecev prilagajanja?
– bodo vsa partnerska podjetja drastično zmanjšala svoja vlaganja v novo industrijsko opremo ali pa bo prišlo do velikega zamika nakupov le-te?
– če se bodo industrijski trgi v Severni Ameriki in Evropi stežka pobrali, medtem ko se bodo azijski trgi hitro pobrali in dosegli veliko rast?

To je le nekaj vprašanj »Kaj če?«, s katerimi se bodo vodstva podjetij v industrijski panogi ubadala.

Podjetja, ki že zdaj oblikujejo ciljno usmerjene akcijske načrte za spopadanje s temi izzivi – in jih tudi izvajajo, bodo preživela in bodo tudi izkoristila vse danosti v svojem poslovnem svetu po COVID-19 krizi.