Zunanji videz stavbe je avtorsko delo

Avtorske pravice arhitekta na zunanjem videzu stavbe je ena od tem, o kateri krožijo mnoge nepopolne informacije. Ali drži, da je zunanji videz stavbe zaščiten in se ga zaradi avtorskih pravic arhitekta ne sme spreminjati? Odgovor ni enoznačen.

Avtorska pravica je pravno gledano sestavljena iz materialne in moralne avtorske pravice. Medtem ko je materialne pravice s pogodbo mogoče prenesti na drugo osebo, moralne avtorske pravice vedno pripadajo avtorju in so neodtujljive. Na področju arhitekture sta najbolj aktualni naslednji moralni avtorski pravici:

• pravica priznanja avtorstva,
• pravica, da se avtor (arhitekt) upre skazitvi svojega dela, če bi tovrsten poseg lahko okrnil njegovo osebnost.

Z vidika lastnika stavbe je ključna slednja, torej pravica arhitekta, da se ne posega v njegovo arhitekturno avtorsko delo, če bi s tem prišlo do skazitve oziroma če bi spremenjen videz stavbe okrnil njegov ugled.

Ali lahko spremenimo barvo fasade brez soglasja arhitekta?

Avtorsko pravo določa, da so avtorska dela individualne intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki so na kakršen koli način izražene. Pri presojanju, ali gre v konkretnem primeru za avtorsko delo, se običajno upoštevajo naslednji kriteriji:

• ali lahko delo štejemo za stvaritev,
• ali sodi delo na področje ustvarjalnosti,
• ali je izpolnjen kriterij intelektualnosti oziroma duhovnosti,
• ali gre za individualno stvaritev,
• ali je delo izraženo.

V določenih primerih lahko arhitekturno delo izpolnjuje vse zgoraj navedene kriterije. Primer: na stavbi, izdelani po tipskem načrtu, bo arhitekt težko dokazal, da gre za individualno stvaritev. Zelo verjetno pa bo v morebitnem sodnem sporu uspel v primeru edinstvene stavbe z vpadljivo arhitekturo.

Odgovor na vprašanje, ali lahko spremenimo barvo fasade brez soglasja arhitekta, je torej kompleksnejši in ga ni mogoče podati v obliki enostavnega »da« ali »ne«. Arhitekt vpadljive stolpnice ob mestni vpadnici bi lahko argumentiral stališče, da drugačna barva fasade predstavlja skazitev njegovega avtorskega dela, medtem ko bi arhitekt tipske enostanovanjske hiše v predmestju imel na sodišču razmeroma majhne možnosti za uspeh.

Trajanje avtorskih pravic

V zvezi z arhitektovimi (moralnimi) avtorskimi pravicami je pomembno vedeti tudi, da te trajajo za časa njegovega življenja in še 70 let po njegovi smrti. Pri starejših zgradbah tako obstaja možnost, da njihov videz sploh ni več avtorsko varovan. Slednji je pri starejših stavbah sicer lahko spomeniško zavarovan, a to je že tema za katerega od prihodnjih zapisov.

Arhitekt ne more zahtevati, da se objekt povrne v prvotno stanje

Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) daje lastninski pravici prednost pred avtorsko pravico. Arhitekt tako načeloma ne more zahtevati, da se stavba poruši ali spremeni tako, da bo ustrezala njegovemu načrtu. Ko je enkrat zgrajena (ali spremenjena), ostane arhitektu praviloma le možnost odškodninske tožbe.

Ima pa avtor možnost prepovedne tožbe, s katero lahko zahteva prepoved skazitve, okrnitve ali drugega posega v svoje avtorsko delo, preden se ta zgodi. Takšen primer bi denimo bil, ko bi arhitekt izvedel, da želi lastnik spremeniti videz stavbe tako, da bi s spremembami posegel v že omenjene osebnostne pravice arhitekta.

Sodne prakse skorajda ni

Pred slovenskimi sodišči je bilo doslej zelo malo primerov kršitev avtorskih pravic arhitektov, zato sodne prakse s tega področja skorajda ni. Tudi to je eden od razlogov, da je okrog vprašanj v zvezi s spreminjanjem zunanjega videza stavb v luči avtorskih pravic arhitekta težko dati konkretne in vedno veljavne odgovore.

Če nameravate spreminjati zunanji videz stavbe, katere arhitektura se kvalificira kot avtorsko delo, je zato priporočljivo, da se posvetujete z odvetnikom ali pravnim strokovnjakom z izkušnjami na področju gradbenega prava in prava avtorskih pravic.

Viri: IPI, Uradni list