Nemčija pospešeno gradi svoj prvi terminal za uvoz plina

Prvi od štirih načrtovanih terminalov za uvoz utekočinjenega zemeljskega plina v Nemčiji, ki takšne infrastrukture še ni imela, je sedaj po hitrem postopku dobil gradbeno dovoljenje, saj si država zaradi vojne v Ukrajini pospešeno prizadeva, da bi se ločila od ruskih omrežij za oskrbo z energijo.

Uniper, ki ga je izbrala zvezna vlada, ni objavil podrobnosti o izvajalcih ali stroških terminala v severnem pristanišču Wilhelmshaven, vendar je po več poročilih ocenjen na 69 milijonov dolarjev.

Terminal naj bi začel obratovati konec letošnjega leta ali v začetku leta 2023, na njem pa bo mogoče pretovoriti 7,5 milijarde kubičnih metrov zemeljskega plina na leto, kar je približno 8,5 % trenutnega povpraševanja v Nemčiji. Dovoljenja bodo omogočila gradnjo kopenske in morske infrastrukture na lokaciji, ki bo podpirala delovanje plavajoče enote za skladiščenje in ponovno uplinjanje (FSRU).

Drugi objekti za uvoz utekočinjenega zemeljskega plina so načrtovani v nemških mestih Stade, Brunsbüttel in morda v Hamburgu.

Družba Uniper je že najela dve enoti FSRU, od katerih lahko vsaka skladišči 174 000 kubičnih metrov utekočinjenega zemeljskega plina, ga na krovu pretvori v plinasto stanje in ga dovaja v omrežje. Z obratovanjem naj bi začeli v začetku leta 2023. Tudi nemški energetski velikan RWE je zakupil dve ladji FSRU, od katerih lahko vsaka sprejme do 170.000 kubičnih metrov.

Dovoljenja omogočajo tudi gradnjo novega 30-kilometrskega visokotlačnega plinovoda, povezanega z obstoječim distribucijskim omrežjem zemeljskega plina, ki ga bo zgradil operater prenosnega omrežja Open Grid Europe.

Nemčija se je s Katarjem in Kanado pogovarjala o morebitnih dobavah utekočinjenega zemeljskega plina, podjetji EnBW in RWE pa si prizadevata za dolgoročne dobave ameriškega plina.

Nova plinska infrastruktura

Pred rusko invazijo na Ukrajino februarja je bila Nemčija edina večja država Evropske unije brez lastne infrastrukture za uvoz in ponovno uplinjanje. Po poročilih je deželna vlada načrtovala, odobrila in bo terminal v Wilhelmshavnu gradila z osemkrat večjo hitrostjo od običajne.

Po poročanju časopisa Wall Street Journal bi lahko bil nepredvidljiv zaplet pri projektiranju in gradnji obstoj zakopanih ubojnih sredstev iz obdobja druge svetovne vojne na območju Severnega morja, ki bi jih bilo potrebno prej sanirati.

Nemčija je sprejela ukrepe za zmanjšanje odvisnosti od plina, ki ga dobavlja Rusija, vendar se vladni uradniki in industrija še vedno čutijo v krizi. Komunalna podjetja visoke cene plina prenašajo na odjemalce, vlada pa je objavila možnost izrednega razdeljevanja plina in tople vode.

Država tako ponovno zaganja tudi elektrarne na fosilna goriva, ki so bile izključene v okviru prejšnjih ukrepov za zmanjšanje emisij ogljika.

Kaj pa Slovenija?

V Sloveniji je prejšnja vlada predlagala prioritetno izgradnjo plinskega terminala v Istri, a ji lokalna skupnost ni naklonjena. Trenutno dobivamo nekaj plina direktno iz Rusije, večji del pa preko avstrijskega plinskega terminala, v katerega teče ruski plin.

Vir članka:
enr.com