Elektrika prihaja v gradbeno mehanizacijo

Medtem ko se v soju žarometov bleščijo električni avtomobili, se mnogo bolj odmaknjeno od oči javnosti elektrifikacija dogaja tudi na področju gospodarskih vozil in gradbenih strojev. Zakaj? Po podatkih globalnega združenja za stavbe in gradnjo GABC, ki je del okoljskega programa Združenih narodov, so stavbe in gradbeni sektor leta 2019 ustvarili kar 38 odstotkov vseh svetovnih izpustov ogljikovega dioksida. Od tega jih je bilo 10 odstotkov rezultat proizvodnje gradbenih materialov in izdelkov.

V gradbeni industriji in gradbeništvu se porabi veliko energije, pri čemer velik del predstavljajo fosilna goriva in drugi neobnovljivi viri energije z visokimi izpusti emisij. Da bi tudi gradbeni sektor lahko dosegel okoljske cilje zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov, različni proizvajalci pospešeno razvijajo in preizkušajo okolju prijaznejšo električno gnano gradbeno mehanizacijo.

Glavni izziv je seveda shranjevanje energije, saj tovornjakov, bagrov in ostalih »težkokategornih« strojev ni mogoče zadostno napajati iz baterijskih sistemov, kot jih poznamo v osebnih in lahkih gospodarskih vozilih.

Prvi svoje vrste: hibridni avtomešalec

Podjetje Liebherr je v sodelovanju s strokovnjaki družbe ZF Friedrichshafen razvilo prvi priključni (plug-in) hibridni avtomešalec ali po domače »hruško«. Gre za avtomešalec v polprikolični izvedbi, ki ga namesto hidravlike poganja elektromotor in je dovolj zmogljiv, da lahko brez težav prevaža in meša tudi beton kategorij F1 in F2.

Kot že rečeno, je polprikolični avtomešalec hibridne izvedbe, kar pomeni, da se med postanki in čakanjem v betonarni polni prek 22 kW polnilnika ali 50 kW superpolnilnika (supercharger), če med vožnjo zmanjka energije v baterijah, pa priskoči na pomoč dizelski generator.

Kljub nekoliko večji porabi dizelskega goriva med vožnjo, do katere lahko pride zaradi dodanega dizelskega generatorja, je skupni prihranek pri gorivu približno 30-odstoten, je izračunal Gerhard Zenne iz podjetja Liebherr. Med delom na gradbišču in nakladanjem v betonarni se namreč mešalec prvenstveno napaja iz baterije in/ali električnega omrežja, motor tovornjaka pa je lahko izklopljen. S tem se poleg stroškov zmanjšajo tudi izpusti in hrup.

Težki velikan na elektriko

Liebherr proizvaja tudi težke tovornjake z nosilnostjo 100 ton in več za uporabo v rudnikih, ki so klasično opremljeni z dizelskim motorjem. V iskanju rešitev, kako preiti na brezemisijsko težko mehanizacijo, so tamkajšnji inženirji uporabili dobro znano tehnologijo z železniških tirov. Nad voznimi trasami v rudnikih so napeljali električne žice, tovornjake pa opremili s pantografi za odjem električne energije.

Na območjih, kjer težka mehanizacija vozi po vnaprej predvidenih in ustaljenih trasah, je takšna rešitev izvedljiva, strošek postavitve žic pa se relativno hitro povrne na račun cenejše električne energije v primerjavi s fosilnimi gorivi.

Prihodnost bo brez fosilnih goriv

Če želi svet doseči zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, ki so glavni dejavnik višanja temperatur na Zemlji in podnebnih sprememb, bo treba na vseh področjih povečati učinkovitost rabe energije ter opustiti uporabo fosilnih goriv.

Brez izzivov seveda ne bo šlo, saj trenutna stopnja tehnološkega razvoja še ne omogoča izdelave baterij z energijsko gostoto, ki bi bila primerljiva energijski gostoti fosilnih goriv. Vodik in tehnologija gorivnih celic bi bila sicer zelo primerna za težka gospodarska vozila in stroje, a se znanstveniki soočajo s fizikalnimi omejitvami shranjevanja vodika in rentabilnostjo njegove proizvodnje.

Dokler ne pride do večjega preboja v tehnologiji shranjevanja električne energije ali vodika, bodo tako proizvajalci težke mehanizacije rešitve najverjetneje iskali v hibridnih tehnologijah in sintetičnih gorivih.

Vir: Liebherr