Podražitve surovin in rekordno dolgi zamiki dobavnih rokov

Globalni trend naraščanja cen in pomanjkanja osnovnih gradbenih materialov, proizvodov ter surovin se je začel lansko jesen, razlogov za to pa je več. Med poglavitnimi je seveda pandemija, ki pušča posledice na celotnem gospodarstvu.

Tudi v gradbeništvu se ponudniki soočajo z znatnimi podražitvami in rekordno dolgimi zamiki dobav, vse našteto pa se odraža v cenah hiš, kar seveda občutijo tudi kupci.

Cene gradbenih materialov na globalnem trgu so vse višje, težave so tudi pri dobavah, ki so rekordno dolge in nezanesljive. V zadnjem letu je najbolj narasla cena plastičnih in kovinskih materialov, predvsem cevi, armaturnega železa in drugega konstrukcijskega jekla, torej vsega, kar uporabljajo v gradbeništvu. Soočajo se s pomanjkanjem določenih surovin in z večjim povpraševanjem od ponudbe.

Dvig cen vhodnih materialov in sestavnih delov se je napovedal že pred poletjem 2020, medtem ko so se že lansko jesen prvič začeli dražiti jeklo in jekleni izdelki. Najbolj so se podražili plastični in kovinski materiali, cene kamnin, opečnih in cementnih izdelkov ter keramike, cene so se povišale v povprečju med 10 in 30 odstotki. Armaturno železo se je v povprečju od začetka leta pa do danes podražilo za 20 odstotkov, opečni in keramični izdelki za 30 odstotkov, bitumenski proizvodi med pet in 10 odstotkov ter plastični proizvodi med 10 in 15 odstotkov.

Razlogov za podražitve je več

Cene vhodnih surovin so sledile dogajanju po svetu in se praviloma dvignile po vsakem zastoju dobaviteljskih verig, še posebej globalnem. Omenjeno je v zadnjem primeru posledica pandemije covida-19, gradbinci imajo velike težave z dobavami in tudi z zavračanji naročil. Problem predstavlja zavračanje malih naročil – individualna se pač ne morejo kosati z obsegom velikih naročnikov – in podaljšanje dobavnih rokov.

Že v začetku letošnjega leta so namreč roki dobave postali najdaljši od aprila 2020 dalje in dosegajo zgodovinsko višino v mnogih letih spremljanja.

Razlogov za naraščanje cen in pomanjkanje osnovnih gradbenih materialov, proizvodov in surovin je več. Zaradi zapoznelih učinkov pandemije in posledično zmanjšane proizvodnje na svetovnih trgih primanjkuje polimerov (material za plastične izdelke), zaradi vnovične gospodarske rasti na Kitajskem prihaja tudi do ponovno izrazito povečanega povpraševanja po jeklenih proizvodih.

Industrija, ki proizvaja ključne materiale, proizvode in surovine za gradbeništvo, je bila za razliko od gradbene dejavnosti omejena v svojem delovanju, in sicer vse od Evrope prek Amerike in tudi do Azije. Zaloge, ki so jih gradbeni veletrgovci imeli v svojih skladiščih, so ob minimalno moteni gradbeni dejavnosti hitro pošle, novih ni bilo zaradi delno zaustavljene globalne proizvodnje materialov in surovin po vsem svetu. Povpraševanje je preseglo ponudbo, kar se je odrazilo tako na skoku cen kot tudi na dobavnih rokih.

Drugi pomemben razlog tiči na Kitajskem, ki je s svojimi problemi ob pojavu novega koronavirusa opravila učinkoviteje in predvsem hitreje kot Evropa in Amerika. Kitajska je hitro začela s sanacijo svojega megalomanskega gospodarstva, ki je sicer zastalo v prvi fazi pandemije.

Ogromni, za naše predstave dimenzijsko popolnoma nepredstavljivi infrastrukturni projekti, ki jih že poldrugo desetletje izvajajo Kitajci, so se spet zagnali in sledila je enormna potrošnja gradbenih materialov.

Svoje so dodali še načrtno zmanjšano črpanja nafte v okviru Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC), povečano povpraševanje zaradi širitve investicijskih naložb še na ameriških trgih, v ZDA in Kanadi ter delno na evropskem trgu, huda zima v severni Ameriki, ki je popolnoma zaustavila sečnjo lesa, katerega cene so trenutno najbolj ponorele, in pa »nepozabna« dvotedenska blokada Sueškega prekopa zaradi reševanja nasedle ladje.

Dražji materiali – dražja gradnja, tako klasična kot montažna

Ob dražjih materialih in težavah z dobavo je seveda dražja tudi tako klasična kot montažna gradnja, lahko so časovni zamiki. Od začetka letošnjega leta je tudi pri nas opaziti dvig cen za lesene montažne hiše in ponudniki pojasnjujejo, da so bili primorani korigirati prodajne cene hiš zaradi nenehnih dvigov cen vhodnih materialov in stroškov storitev v času epidemije.

V podjetjih z lesno proizvodnjo kot glavne razloge povišanja cen navajajo predvsem veliko višje stroške poslovanja, saj so se cene vstopnega materiala in storitev od začetka epidemije pa do danes drastično povišale. Najbolj turbulentne so žal ravno razmere na trgu njihovih strateških nabavnih materialov: lesa, tako lepljenega kot rezanega, mavčno vlaknenih in mavčno kartonskih plošč, stavbnega pohištva in jeklenih izdelkov (preklad, sponk, sider …), kjer je prišlo do najbolj drastičnega dviga cen. Cene določenih vhodnih materialov se mesečno spreminjajo od dobave do dobave.

Gradbeni materiali in surovine, še posebej konstrukcijski in lepljen les, ki je njihov osnovni material, se je od prve polovice leta 2021 podražil kar za okoli 250 %, OSB plošče za okoli 100 %, jeklo za okoli 50 %, izolacijski materiali, stavbno-mizarski izdelki in drugo pa za okoli 10-20 odstotkov. Vzroki za podražitev gradnje so torej v podražitvah konstrukcijskega lesa, obložnih plošč, izolacijskega materiala, oken, drobnega materiala, na nekaterih segmentih se je podaljšal čas dobave. Zamajalo se je razmerje med ponudbo in povpraševanjem na svetovnih trgih, kar ima vpliv tudi pri nas.

Termini dobave so precej daljši kot pred epidemijo in precej težav je s pridobivanjem materialov. Ker imajo v podjetjih že sklenjene prodajne pogodbe za daljše časovno obdobje, jim turbulentne razmere na trgu surovin in storitev povzročajo precej težav.

Cene v kalkulaciji hiš sicer sproti korigirajo v skladu z dvigi cen na nabavni strani. Vendar jim časovni zamik med prodajo hiše in uresničitvijo ter razlike v predvidenih kalkulacijskih in dejanskih stroških nabavnih materialov in storitev predstavljajo problem, s katerim se niso ukvarjali pred epidemijo v času stabilnih tržnih cen. Prej so material in storitve nabavljali po vnaprej z letnimi pogodbami dogovorjenih pogodbenih cenah.

V zagotovitev pravočasnih dobav vlagajo veliko energije, iščejo razpoložljivi material in nove dobavitelje, obenem pa se višajo tudi cene podizvajalskih storitev. Od dobaviteljev obenem prejemajo nove nabavne pogoje, vezane na izredno dolge dobavne roke. Dobave materialov morajo zato načrtovati veliko vnaprej, da si zagotovijo pravočasne zaloge za nemoteno delovanje.

Materiali so dobavljivi, dobavni roki so malce daljši pri pritrdilnih in veznih materialih, pri določenih vrstah lesa (hrast in macesen). Daljši so tudi dobavni roki pri dobavi lesne volne in lesno- vlaknenih plošč.

Ponudniki montažnih hiš se ob vsem trudijo, da se gradnja ne bi zamaknila in podaljšala. Trudijo se, da kupci ne zaznajo težave, s katerimi se podjetja (izvajalci) soočajo na trgu. Zato gradnjo in dokončanje gradnje posameznega objekta z njihove strani planirajo in tudi izvajajo v enakih časovnih terminih kot pred epidemijo.

Čas gradnje se je zaradi pandemije podaljšal predvsem zaradi predolgih čakalnih dob pri pridobivanju gradbenih dovoljenj. Sploh v prvi polovici leta so bili postopki izredno dolgi, podjetja pa posledično kljub podpisanim pogodbam niso izvajala projektov, kot so načrtovala.

Gradnja se lahko podaljša zaradi daljših dobavnih rokov in motenih dobavnih verig, čemur se ustrezno prilagajajo. Če do takih primerov pride, obveščajo stranke, ki največkrat razumejo položaj, a bistvenih zamud ne beležijo. Veliko več pa je usklajevanja z dobavitelji in s končnimi kupci.
Dobavni roki nekaterih materialov s strani dobaviteljev so informativnega značaja, zato v takih primerih vzpostavljajo varnostne zaloge.

Kaj, če pride do znatnejših podražitev že po sklenitvi pogodbe in dogovoru o ceni?

Podražitve seveda občutijo tudi kupci in cena se lahko spremeni tudi, če imajo že sklenjeno pogodbo. Ob več kot 10-odstotni prekoračitvi določenih cenovnih postavk se ima izvajalec (gradbinec) namreč pravico pogovarjati o novih cenah, določa Obligacijski zakonik. V novih pogodbah se upošteva smernice po gradbenih uzancah, ki so vezane na indeks cen življenjskih stroškov in določajo prilagoditev prodajne cene v primeru dviga stroškov preko določenega odstotka.

V pogodbah, ki jih sklepajo od meseca marca 2021, imajo vneseno klavzulo, ki jim dovoljuje dvig cen, je pa to seveda vedno težavna naloga in celotnega dviga stroškov v tem obdobju enostavno ne morejo prevaliti na kupca, ki ima že sklenjeno pogodbo. Izvajalec je na podlagi prvega odstavka 656. člena Obligacijskega zakonika upravičen zahtevati spremembo pogodbene cene, če so se cene za materiale toliko zvišale, da bi morala biti cena za pogodbena dela več kot 10 odstotkov višja.

Zakonodaja podjetjem torej omogoča, da kupcu kljub podpisani pogodbi lahko dvignejo pogodbeno vrednost. Seveda pa ima kupec pravico tudi odstopiti od pogodbe, če ne more sprejeti dodatnega finančnega bremena.

Podobne težave pestijo tudi gradbince, ki gradijo zidane stavbe na klasični način. Gradbena podjetja se soočajo s težavo, da imajo sklenjene pogodbe z naročniki s fiksirano ceno gradnje po posameznih cenah za enoto mere in z dogovorjenim končnim rokom izvedbe. Zato se že srečujejo z vprašanji, kako del povišanih stroškov zaradi gibanja cen surovin na svetovnem trgu refundirati v odnosu do investitorjev oziroma naročnikov.

Predvidevamo lahko, da bo prav gotovo prišlo do določenega pritiska na dvig cen, kar navsezadnje omogočajo obligacijska razmerja, in se je hkrati treba tudi zavedati, da je vprašanje, koliko bodo naročniki temu sledili.

Če gre za gradnjo, ki je sofinancirana iz evropskih ali državnih sredstev, je to še toliko težje, ker je še posebno zapleteno oziroma nemogoče zaradi pomanjkanja materialov podaljšati rok dokončanja gradnje, saj je črpanje evropskih sredstev časovno omejeno.

Na GZS-ju so največje javne naročnike, kot so denimo DARS, 2TDK, Direkcija za infrastrukturo in vode ter Skupnost in združenje občin, pozvali, naj se predvsem pri dolgoročnih pogodbah z izvajalci pogovarjajo in skupaj iščejo rešitve ob morebitnih podražitvah zaradi dviga cen materialov. Nekateri javni naročniki so se odzvali, nekateri ne. Tisti, ki so se, razumejo razmere in jih bodo z izvajalci reševali od primera do primera.

Počasi se zaradi bližajoče inflacije zopet bližamo času, ko se bodo razlike v ceni na gradbenih pogodbah ponovno začele obračunavati. To ni nič takega, česar pri nas v obliki indeksacij ne bi že poznali. To je pomembno predvsem pri dolgoročnih večletnih pogodbah, kot sta denimo gradnja karavanškega predora in drugega tira. S tem se tveganje porazdeli med naročnika in izvajalca. Ali se bodo naročniki in izvajalci začeli pogovarjati o zvišanju pogodbenih vrednosti pri že podpisanih pogodbah, pa je odvisno od primera do primera.

Izvajalci morajo pripraviti argumentirane zahtevke, če prihaja do odstopanj, in po pregledu zahtevkov se ugotovi, ali so upravičeni ali ne.

Odgovor, kaj je bolje – montažna ali zidana gradnja – ni enoznačen. Eni sicer trdno prisegajo na klasično gradnjo, a odločitev je odvisna od več dejavnikov. Predvsem je na strani kupca, njegovih želja, časovnega okvirja, finančnih zmožnosti …

Pri montažni gradnji načeloma velja, da je gradnja hitrejša (vselitev je možna že po nekaj mesecih od začetka gradnje), ob gradnji na ključ je manj dela in usklajevanja za kupca, hiše pa so bolj okolju prijazne in zdrave za bivanje.

Stroški gradnje so primerljivi s klasično, če gre za tipsko montažno hišo, sicer pa znajo želje po individualnih spremembah podražiti gradnjo. Tudi plačilo montažne hiše je praviloma opravljeno vnaprej in v enem kosu, medtem ko se stroški pri klasični gradnji porazdelijo po stopnjah gradnje.

Se bodo cene znižale po normalizaciji razmer?

Po ocenah analitikov se bodo cene verjetno začele nižati šele po vnovični vzpostavitvi normalnih razmer, kot so bile pred pandemijo. Tudi na GZS-ju ocenjujejo, da se bodo cene umirile z umirjanjem pandemije covid-19 in po ponovni normalizaciji dobavljenih količin nafte s strani OPEC, kar bi stabiliziralo cene naftnih derivatov in posledično energetskih stroškov proizvodnje jekla in plastike.

Če se bo pandemija nadaljevala, se bodo problemi samo še stopnjevali, kar ne predstavlja ravno najboljše napovedi tako za gradbeno branžo kot tudi ne za ostale z njo povezane storitve.

Ponudniki montažnih hiš se zavedajo, da je trenutna situacija žal zelo negotova s cenovnega vidika, vendar vseeno upajo in si želijo, da se bodo tako cene materialov kot tudi dobavni roki stabilizirali in zmanjšali.