Uporaba ustreznih gradbenih materialov in proizvodov v bivalnih prostorih

Skoraj 90 % časa preživimo v zaprtih prostorih, zato ima lahko slaba kakovost zraka kratkotrajne ali dolgotrajne negativne vplive na ljudi.

Uporaba ustreznih gradbenih materialov in proizvodov ima pomembno vlogo pri zagotavljanju zdravega bivalnega prostora. Tisti materiali, ki se vgrajujejo ali aplicirajo v notranjih prostorih, lahko vplivajo tudi na kakovost zraka notranjega bivalnega okolja. Pri slednjih imamo v mislih predvsem premaze za različne površine, kot so notranje zidne barve, laminati, laki za parket, zidne in lesne impregnacije, barve in lepila za pohištvene elemente in stavbno pohištvo, tudi tesnila in gume ter še marsikaj.

Vsi našteti materiali lahko vsebujejo hlapne organske spojine. To so kemikalije, ki v normalnih pogojih temperature in tlaka zlahka izhlapijo. Če je izhajanje hlapnih organskih spojin (HOS, Volatile Organic Compound – VOC) in polhlapnih organskih spojin (PHOS, Semi Volatile Organic Compound – SVOC) v teh materialih nič ali pod vrednostjo, določeno v normativih EU, lahko govorimo o izdelkih, ki nimajo negativnega vpliva na zdravo bivalno okolje.

Še posebej so občutljivi otroci

Ker večino časa preživimo v zaprtih prostorih, ima slaba kakovost zraka lahko številne negativne vplive na ljudi, ki so lahko kratkotrajni ali pa dolgotrajni. Kot pravijo na Nacionalnem inštitutu za varovanje zdravja, so še posebej občutljivi otroci.

Da gre za izredno pomemben del kakovosti gradbenih materialov, ki so postali ključnega pomena za zagotavljanje zdravih bivalnih razmer, kažejo tudi številni standardi in direktive EU, ki omejujejo vsebnost HOS v izdelkih v posameznih panogah (premazna in pohištvena industrija) ali pa predpisujejo najvišje dovoljene vrednosti za posamezne substance pri meritvah v notranjih prostorih.

Standardi za določanje hlapnih organskih snovi

Pomladanski del leta je kot nalašč za vnovično beljenje in barvanje sten ter drugih površin. Kako vedeti, koliko HOS izhlapi iz določene barve oziroma premaza? Metodo za določitev vsebnosti HOS v barvah in premazih predpisuje SIST EN ISO 11890-2:2014, Barve in laki – Določevanje hlapnih organskih spojin.

Po omenjenem standardu določamo hlapne organske spojine v tekočih vzorcih (barve, emulzije, suspenzije, impregnacije, lepila…) z ekstrakcijo v topilu, nato pa s kvalitativno analizo, s katero določimo, katere snovi izhlapevajo; in kvantitativno analizo, tu se določa količina teh snovi, da dobimo rezultat. Kot primer navajamo dve določitvi vsebnosti HOS in PHOS na vzorcih notranje zidne barve in impregnacije za lesne površine.

Po končani analizi in dobljenih rezultatih se seveda postavi vprašanje, kaj ti rezultati pomenijo. Zaradi skrbi za zdravje ljudi in okolje gre za regulirano področje na evropski ravni, direktiva EU 2004/42/CE premazni industriji omejuje vsebnost HOS v barvah; aneks II direktive 2004/42/CE vsebuje tabele z maksimalnimi mejnimi vrednostmi vsebnosti HOS za barve in lake, omenjeno tabelo najdete tukaj.

Tako regulirana področja na ravni evropske direktive so tudi drugi materiali oziroma proizvodi, za katere so prav tako dosegljivi dokumenti. Evropska komisija je v skladu z uredbo (ES) št. 66/2010 določila, da se lahko znak EU za okolje podeli proizvodom, ki imajo zmanjšan vpliv na okolje v svojem celotnem življenjskem ciklu. Z oznako ECOLABEL pa nagradijo odlične proizvode z vrednostmi, ki so skladne s tistimi, ki jih določa regulativa EU, ali še nižje.

Metoda s specialno komoro

Ko govorimo o proizvodih oziroma izdelkih, se ti nemalokrat pojavljajo v trdnem stanju (pohištvo, stavbno pohištvo, tekstil …). Za določitev emisij HOS iz materialov ali izdelkov v trdnem stanju, iz katerih tudi po njihovi namestitvi v notranjih prostorih izhlapevajo HOS, na Zavodu za gradbeništvo Slovenije izvajajo metodo s specialno komoro po standardu SIST EN 16516:2018. Hlapne organske substance, ki se lahko sprostijo po namestitvi oziroma aplikaciji v prostoru, ujamejo v komori, vzorčeni zrak pa naprej skladno s standardizirano metodo analizirajo z analizo GC-MS ter izvedejo kvalitativno in kvantitativno vrednotenje.

Rezultat se tako izrazi bodisi v določenem volumnu vzorčenega zraka bodisi preračunano na tako imenovano standardno evropsko sobo, v µg/m3. V standardu so podrobno definirani tudi drugi pogoji testiranja, kot so: temperatura zraka, relativna vlažnost zraka, pretok zraka, hitrost zraka, priprava testiranca, časovno spremljanje testiranja …, saj tudi ti parametri vplivajo na emisije HOS in PHOS iz materialov in/ali izdelkov v okolje.

Namen raziskav

Tovrstne meritve so izrednega pomena, prvenstveno zaradi nadzora materialov in proizvodov, ki se pojavijo na trgu, s stališča njihovega vpliva na okolje oziroma kakovost zraka, posledično pa na zdravje človeka. Drugi razlog je seveda regulativa EU oziroma direktiva, ki omejuje vrednosti oziroma določa še dovoljene koncentracije posameznih spojin s tako imenovanimi vrednostmi EU LCI (ang. Lowest Concentration of Interest) v materialih oziroma izdelkih, ki jih želijo predstaviti na trgu in jih prodajati drugim industrijam ali so namenjeni široki potrošnji. Vrednosti EU LCI so dostopne vsem tukaj.

Dodaten omembe vreden razlog, ki je velikokrat posledica prvih dveh, pa je seveda tudi ta, da proizvajalci, ki ustrezajo direktivam EU, lahko to dejstvo uporabijo v promocijske in komercialne namene. Dodaten kazalnik, da gre za pomembno področje, je, da lahko na izdelkih zasledimo tudi druge znake, na primer certifikat Eurofins Indoor Air Comfort (Gold) je zagotovilo, da izdelek izpolnjuje zahteve glede nizkih emisij. To je tudi znak osredotočenosti znamke na kakovost in prispevek k zdravemu notranjemu okolju.

Vse več raziskav o vplivu hlapnih organskih spojin

Meritve, določitev vrednosti in ugotavljanje skladnosti z uredbami niso le modna muha, temveč gre za strokovni in vladni oziroma evropski nadzor vpliva materialov in izdelkov na okolje in zdravje ljudi. Dandanes so še vedno zelo aktualne raziskave na področju emisij HOS, namenjene razvoju bodisi novih okoljsko sprejemljivejših materialov bodisi izboljšanju obstoječih z znižanimi vsebnostmi HOS ali celo takih, ki lahko adsorbirajo hlapne organske spojine.

Iz gradbenih materialov se HOS in PHOS sproščajo v okolje. Vpliv onesnaževanja v bivalnem okolju na zdravje ljudi je dokazan in odvisen od koncentracije onesnaževanja, prezračevanja, temperature zraka, relativne vlažnosti v prostoru, ne nazadnje pa od vrste materiala. Zato je priporočljivo slediti vrednostim emisij HOS in PHOS in jih znižati na najnižjo možno raven.