Prezračevanje z rekuperacijo – modna muha ali nuja?

V nizkoenergijskih zrakotesnih stavbah je prezračevanje z rekuperacijo nuja, saj le na ta način zagotovimo neprekinjen dotok svežega zraka za zdravo in prijetno bivanje. Brez prezračevanja bi v prostorih tudi lahko prišlo do povišanja relativne vlažnosti zraka nad priporočeno zgornjo mejo 60 %, kar lahko vodi v razvoj plesni v predelih toplotnih mostov.

Zračenje z odpiranjem oken

Sistem prezračevanja z rekuperacijo toplote lahko glede na velikost in število etaž v stavbi predstavlja kar velik strošek. Zato je razumljivo, da marsikdo pomisli, kako bi se mu lahko izognil. Prvi in najpogostejši argument je: »bomo pa pogosteje odpirali okna«. Žal ni tako preprosto. Stanovanje lahko z odpiranjem oken prezračujemo le takrat, ko smo doma, pa še to le, če ne dežuje. Čeprav je zaradi zniževanja vlažnosti v prostoru najpomembneje prezračevati ravno takrat, ko je zunaj mokro in vlažno.

Drugi razlog je pravno-formalne narave: hiša brez prezračevalnega sistema z rekuperacijo toplote ne izpolnjuje pogojev za skoraj ničenergijsko stavbo (sNES). Seveda ne brez razloga. Če hišo prezračujemo z odpiranjem oken ali z navadnimi prezračevalnimi ventilatorji brez rekuperacije, ustvarjamo toplotne izgube.

Centralni prezračevalni sistem z rekuperacijo ali lokalni rekuperatorji?

Pri novogradnjah je – če le dopuščajo finance – smiselno izbrati centralni prezračevalni sistem z rekuperacijo toplote, saj zagotavlja boljše prezračevanje, večje udobje in večji prihranek energije.

Pri centralnem prezračevalnem sistemu gre za sistem, v katerega zrak vstopa in izstopa na enem mestu, nato pa se prek prezračevalnih kanalov vodi do posameznih prostorov. Lokalni rekuperatorji so medtem posamične naprave, nameščene v steno v več prostorih stanovanja (odvisno od velikosti, razporeditve in števila etaž), ki izmenično iz prostora izpihujejo star zrak, pri čemer shranijo del njegove toplote, ki jo nato oddajo svežemu zraku v ciklu vpihavanja zunanjega zraka v prostor. Pri tem mora biti sistem z lokalnimi rekuperatorji ustrezno načrtovan in konfiguriran, da v stanovanju ne prihaja do podtlaka ali nadtlaka.

Rekuperacija pri obnovah obstoječih stavb

Enako kot pri novogradnjah nizkoenergijskih in skoraj ničenergijskih stavb je prezračevanje z rekuperacijo toplote nepogrešljivo tudi pri energetskih obnovah obstoječih stavb.

V praksi pogosto prihaja do primerov, ko se po zamenjavi starih oken z novimi začne na stenah pojavljati plesen. To se zgodi zato, ker stara okna niso zagotavljala popolne zatesnitve, zato je med okenskim okvirjem in okenskim krilom v prostor lahko vstopal svež zunanji zrak. Pri novih oknih tega ni več, zato lahko ob nezadostnem prezračevanju z odpiranjem oken zrak v stanovanju doseže visoko vlažnost, ki se nato kondenzira na hladnih delih sten. Starejše stavbe imajo pogosto tudi več toplotnih mostov, zato je težava s pojavljanjem plesni lahko še izrazitejša.

Zaradi tega strokovnjaki priporočajo, da se ob energetski sanaciji stavbe z zamenjavo oken vgradi tudi prezračevalni sistem z rekuperacijo toplote, ki bo poskrbel za stalen dotok svežega zraka in zmanjšal energijske izgube.

Ker vgradnja centralnega prezračevalnega sistema v obstoječe stavbe v večini primerov ni izvedljiva, se prezračevanje v njih zagotovi s sistemom lokalnih rekuperatorjev.

Zaključek

Čeprav smo na vprašanje iz naslova odgovorili že takoj na začetku, ni odveč, če ponovimo: prezračevanje z rekuperacijo toplote ni modna muha, temveč nepogrešljiv sistem za udobno, zdravo in energijsko varčno bivanje.

Viri: researchgate, buildmagazine, precisionheating