Podnebne spremembe bodo vplivale na arhitekturo in gradnjo

Poletna suša. Intenzivne padavine jeseni in spomladi. Močan veter. Toča. Poplave. Plazovi. Podnebne spremembe bodo zahtevale tudi prilagoditev umeščanja v prostor ter arhitekture in gradnje. Le tako bodo stavbe odporne na vse pogostejše ekstremne vremenske razmere.

Zadnji podatki kažejo, da se od vseh celin najhitreje segreva prav Evropa. Višje temperature pri tem ne pomenijo samo bolj vročih poletij in milejših zim, temveč tudi vedno več vremenskih ekstremov, ki jih prinašajo podnebne spremembe. Po napovedih strokovnjakov se bodo mnoga območja v Sredozemlju soočala s pomanjkanjem vode in posledično dezertifikacijo (nastajanjem puščav), medtem ko bodo drugod pustošila neurja in poplave.

Za varno bivanje v ekstremnih vremenskih razmerah bo treba spremeniti pogoje umeščanja v prostor, kar bo naloga države in lokalnih skupnosti, ter prilagoditi arhitekturo in način gradnje, da bodo stavbe odporne na pojave, ki so nekoč veljali za redke, v prihodnosti pa bodo vedno pogostejši.

Zavarovalnice utegnejo dvigniti roke

Največja ameriška zavarovalnica State Farm je v začetku junija sporočila, da v Kaliforniji ne bo več nudila sklepanja zavarovanj stanovanjskih nepremičnin, ker to ni več ekonomsko sprejemljivo. Pri tem se sklicuje na vedno več naravnih katastrof, ki so v tej ameriški zvezni državi zaradi globalnega segrevanja intenzivnejše in pogostejše od povprečja.

Podobno se utegne zgoditi tudi drugod. Zavarovalnice na območjih, ki jih bodo pogosto prizadele vremenske ujme, morda ne bodo več želele sklepati zavarovanj nepremičnin ali pa bodo premije tako visoke, da si jih bo težko privoščiti. Pri tem ne gre spregledati tudi izjav nekaterih slovenskih zavarovalnic, ki zadnji dvig premij za zavarovanje stanovanjskih nepremičnin med drugim utemeljujejo tudi z rastjo števila škodnih dogodkov iz kategorije naravnih nesreč.

Kakšno rešitev lahko za podnebne spremembe ponudi arhitektura?

Arhitekturo, prilagojeno ekstremnim vremenskim razmeram, poznamo že stoletja. Prebivalci krajev z močnim vetrom že od nekdaj znajo graditi hiše, ki kljubujejo sunkom vetra s hitrostjo 100 in več kilometrov na uro. Vipavska dolina je tipičen primer takšne gradnje. Prav tako ljudje že stoletja znajo graditi hiše, ki zmorejo kljubovati veliki količini intenzivnih padavin. Za rešitve se lahko ozremo v zgornje Posočje.

Arhitektura, odporna na ekstremno vreme, bo morala združiti čim več takšnih lastnosti, hkrati pa poleg sodobnih materialov in smernic gradnje upoštevati tudi to, kako naj stavba čim bolje izkorišča naravne danosti oziroma se jim prilagaja – nekaj, kar so ljudje nekoč z opazovanjem narave že znali, nato pa je v imenu »napredka« in tipske gradnje takšen pristop v veliki meri odšel v pozabo.

Arhitekti in gradbeni inženirji bodo morali vedno bolj upoštevati ne le podatke o preteklih povprečnih vremenskih razmerah na območju gradnje, temveč tudi napovedi in simulacije za niti ne tako oddaljeno prihodnost, ko bo zaradi podnebnih sprememb prihajalo do vse pogostejših in intenzivnejših vremenskih ekstremov.

In da, marsikje bo treba ponovno dati prednost funkciji pred obliko.

Odgovornost države in lokalnih skupnosti

Svoj delež, predvsem glede umeščanja v prostor in predpisovanja minimalnih zahtev za stavbe na določenem območju, bodo morale prispevati tudi država in lokalne skupnosti, ki bodo veliko večji poudarek morale nameniti izzivom varne gradnje v spremenjenih podnebnih razmerah.

Viri: re-thinkingfuture, dezeen, arso