Komuniciranje na gradbiščih: Radijske postaje PMR

V času digitalnih komunikacij in pametnih mobilnih telefonov se zdi, da so radijske postaje stvar preteklosti. Toda izkušnje kažejo, da so slednje marsikje še vedno nepogrešljive. Tudi na gradbiščih in drugih deloviščih.

V tem prispevku se bomo osredotočili na analogne radijske postaje PMR (ang. Personal Mobile Radio), ki so prosto dostopne in za uporabo ne zahtevajo radioamaterskega izpita ali dovoljenja za uporabo dodeljene frekvence.

Takojšnja komunikacija brez posrednikov

Glavna prednost radijskih postaj PMR oziroma t.i. walkie-talkiejev je, da omogočajo takojšnjo komunikacijo v dosegu signala. To pomeni, da uporabnikom ni treba čakati na vzpostavitev zveze ali prenos sporočila prek omrežja, kot je to v primeru glasovnih ali besedilnih komunikacij prek mobilnega telefona.

Govori eden, slišijo vsi na istem kanalu

Prav tako pomembna prednost komunikacije prek radijskih postaj je, da omogočajo komuniciranje na način, kjer sporočilo sočasno prejmejo vsi, ki imajo svojo radijsko postajo nastavljeno na isti kanal. Tako lahko na primer vodja gradbišča v istem trenutku vse delavce opozori na pretečo nevarnost.

Najenostavnejši način komuniciranja na daljavo

Radijske postaje PMR predstavljajo najenostavnejši način komuniciranja na delovišču. Čeprav je njihova oddajna moč zakonsko omejena na 0,5W, ta povsem zadostuje za pogovore na razdalji do enega kilometra, v ugodnih razmerah tudi več.

Uporabniku za oddajanje ni treba drugega kot pritisniti gumb, prejemniki pa sporočilo takoj slišijo prek vgrajenega zvočnika ali slušalk.

Zagotovljena združljivost

Kanali radijskih postaj PMR so razporejeni po natančno določenih frekvencah od 446 do 446,2 MHz (posamezni analogni kanali so med seboj oddaljeni 12,5 kHz). Zaradi predpisanih frekvenc so med seboj združljive postaje različnih proizvajalcev, kar pomeni enostavno komunikacijo tudi med različnimi ekipami oziroma izvajalci na gradbišču. Vse, kar je potrebno, je, da se udeleženci na začetku dogovorijo za skupni kanal in svoje radijske postaje nastavijo nanj.

Zakonodaja

Kot že omenjeno, je uporaba radijskih postaj PMR dovoljena vsakomur brez radioamaterskega izpita ali licence za uporabo frekvence, dokler takšna radijska postaja izpolnjuje naslednje pogoje:

• oddajna moč največ 0,5 W;
• oddajanje na frekvencah PMR od 446 do 446,2 MHz;
• fiksna antena, ki je ni mogoče odstraniti ali nadomestiti z drugo.

Postaje PMR za zahtevnejše razmere

Čeprav je komplet dveh postaj PMR mogoče kupiti že za 20 evrov, je za uporabo v zahtevnejših razmerah na prostem priporočljivo izbrati odpornejše modele, ki zmorejo kljubovati prahu, vodi in udarcem ter so običajno opremljeni z zmogljivejšo akumulatorsko baterijo (cenejše postaje uporabljajo klasične baterijske vložke) in z gumbi za upravljanje, ki omogočajo uporabo z rokavicami.

Dražjim modelom so poleg tega po navadi priložene tudi slušalke z mikrofonom, kar omogoča prostoročno komunikacijo ter izboljšuje slišnost v hrupnih okoljih.

Kaj pa poceni »kitajske« radijske postaje?

Zaradi cenovne dostopnosti in obilice funkcij so za marsikoga zelo mikavne radijske postaje kitajskih proizvajalcev, ki pokrivajo 2-metrski (144 –148 MHz) in 70-centimetrski  (430 –440 MHz) frekvenčni pas ter oddajajo z močjo 5 W ali več.

Čeprav je te postaje s pomočjo računalnika ter ustreznega kabla in programske opreme mogoče nastaviti tako, da delujejo na »odprtih« frekvencah PMR, je njihova uporaba kljub temu v nasprotju z zakonom, saj presegajo največjo dovoljeno oddajno moč za razred PMR ter imajo odstranljivo anteno.

Ob tem ni odveč poudariti, da je brez radioamaterskega izpita ali dodeljene frekvence vsakršno oddajanje na frekvencah izven »odprtih« frekvenc PMR prepovedano in kaznivo, pri čemer pristojni nadzorni organ (AKOS) redno nadzira eter in zlorabe frekvenc tudi hitro odkrije.

Viri: hamradio.si, akos-rs.si, radioamater.si