Gradbeni materiali prihodnosti?

Marsikdo si želi okolju prijazen in energetsko učinkovit dom, a to v večini primerov pomeni, da se bodo stroški gradnje precej povišali. Proizvajalci energetsko učinkovitih materialov zagotavljajo, da se začetna višja investicija izplača, saj se njeni stroški v nekaj letih povrnejo zaradi manjše porabe pri ogrevanju in hlajenju. Vendar pa vsi energetsko učinkoviti materiali niso hkrati tudi okolju najbolj prijazni. Tisti, ki izpolnjujejo tako gradbene standarde kot zahteve po zeleni gradnji in energetski učinkovitosti, so za marsikoga presenetljivi – gre za materiale prihodnosti, za katere bo potrebno svojo miselnost kar precej prilagoditi. Poglejte si jih.

Železo

Železo v osnovi ni poceni, vendar je obstojno in varno – tudi v primeru orkanskega vetra ali potresa, zato je odločitev za ostrešje iz železa dobra izbira. Trami in drugi deli ostrešja, pa tudi deli konstrukcije celotne hiše, so lahko izdelani po naročilu.

Takšna gradnja je trdna, poleg tega pa se z njo ohrani kar nekaj dreves, ki bi jih bilo treba podreti za ostrešje oziroma druge potrebe pri gradnji.

Slama

V Sloveniji imamo tradicijo slamnatih streh, ki se v zadnjih letih ponovno obuja. S slamo krite strehe so sicer precej drage, pa tudi mojstra je nekoliko težje najti, vendar so tovrstne strehe okolju prijazne in energetsko učinkovite. Slamo, ki je stranski produkt oziroma za marsikoga nekoristen odpad pri poljedelstvu, pa je možno uporabiti tudi na druge načine.

Slama naj bi, če je suha, zdržala celih tisoč let, hkrati pa je odličen izolator, zato se jo po svetu že dodaja v mavčne in podobne plošče, namenjene gradnji.

Strehe, ki odbijajo sončne žarke

Streha pokriva veliko površino in je poleti pravi »magnet« za sonce, zaradi česar prihaja pod njo do visokih temperatur, ki poleti zahtevajo intenzivno hlajenje. Da bi se ta učinek zmanjšal, je trg najprej ponudil strešne materiale v svetlih barvah, ki manj absorbirajo toploto. (Poleti nam je v beli majici manj vroče kot v črni, in tako je tudi svetla streha manj »vroča« kot temna.)

Nova obdelava materialov za strehe pa ponuja tako imenovane »hladne strehe«, ki odbijajo toploto ne glede na barvo.

OSB plošče oz. “sendvič”

OSB plošče se pogosto uporabljajo pri gradnji montažnih hiš, in če med dve plošči stisnemo izolativni material ter tako oblikujemo »sendvič«, je gradnja lahko izjemno hitra ter zagotavlja energijsko učinkovit dom. Pojavljajo se tudi nove plošče, kjer osnovo zagotavljajo različni materiali (veliko je recikliranih), polnila pa so najrazličnejši izolatorji.

Prednost novih »sendvič« plošč je v tem, da zagotavljajo odlično izolacijo, so odporne na ogenj, uporabiti pa jih je možno tako za stene (tudi nosilne) kot tla. Marsikatere plošče so lahko tudi že popolnoma obdelane in imajo videz ometa, lesa ali kamna, tako da se ni potrebno ukvarjati še s slikopleskarskimi in drugimi zaključnimi gradbenimi deli.

Hiša iz nakupovalnih vrečk?

Plastične nakupovalne vrečke dobijo z reciklažo novo življenje in precej jih konča v mešanici lesnih vlaken in PVC-ja, ki je uporabna za gradnjo. Material je videti kot les, vendar je bolj obstojen, odporen na vlago, ne gnije in seveda ne zahteva vzdrževanja.

Marsikomu se morda zdi neprimerno, da bi bival »v plastiki«, vendar raziskave kažejo, da so sodobni materiali iz reciklirane plastike in lesnih vlaken zdravju celo bolj prijazni kot les, ki je za dolgo obstojnost obdelan z najrazličnejšimi kemikalijami.

Vrt in hiša iz istega materiala

Včasih so gradnjo hiš iz zemlje oziroma prsti poznali zgolj v Afriki in Južni ter Srednji Ameriki, danes pa so jo »posvojile« tudi že sodobne in ekološko napredne države kot je Nova Zelandija.

Za naše okolje se zdi sicer nepojmljivo, da bi imeli hišo, zgrajeno iz blata (ali blata in slame), vendar se za moderno gradnjo uporabljajo iz zemlje (ali zemlje in slame) izdelani že narejeni zidaki, ki se jih po zidanju z obeh strani primerno zaščiti pred vremenskimi vplivi in so tako precej obstojni.

Vir: global-construction-trends.com