Uvedba BIM v javne projekte – kaj še bo potrebno postoriti in kaj nas čaka?

Brez hitrih ukrepov in jasnih formalnosti javni naročniki do leta 2024 ne bodo sposobni upravljati digitalno modeliranih gradbenih projektov.
Nov gradbeni zakon med drugim prinaša javnosti skrito, vendar za arhitekturno, projektantsko in gradbeno stroko zelo pomembno novost.

Vsi projekti, financirani z javnimi sredstvi, bodo morali biti po 1. januarju izdelani v skladu z informacijskim modeliranjem stavb oz. v skladu z BIM. Za vse druge projekte bodo morali investitorji izdelati elektronski 3D-model zunanjosti objekta, ki ga bodo morali predložiti k vlogi za gradbeno dovoljenje.

Vendar je zakonsko to določilo zelo splošno, nerešenih je veliko vprašanj. Predvsem nas zanima, katere dodane vrednosti bi dobili s projektiranjem javnih stavb v BIM in katere predpise bi bilo treba še sprejeti, saj so zakonska določila precej ohlapna.

V tujini je veliko dobrih praks

V podjetju GIC gradnje pravijo, da je dodana vrednost BIM odvisna od uporabnika tehnologije, vrste gradnje, njene zahtevnosti, namena uporabe in življenjske dobe objekta. Enovito oceno dodane vrednosti, ki jo ta tehnologija prinaša, je še sedaj težko podati. Določilo o obveznosti projektiranja javnih stavb v BIM po letu 2024 pozdravljajo, saj je tak pristop za projekte višjih vrednosti smiseln in dobrodošel. Vendar bo po njihovem mnenju treba najti pravo razmerje in s tem pristopom projektirati ter graditi tam, kjer bo to smiselno in finančno opravičljivo. Tehnologija BIM ni optimalna za gradnjo prav vsakega objekta.

Ker v tujini najdemo precej primerov dobrih praks, bi bilo dobro pogledati, kako deluje sistem tam, in nato okvir delovanja prenesti v Slovenijo. Na začetku bi morali določiti osnovne smernice uporabe te tehnologije in postaviti pravila, za katere projekte je uporaba primerna. Enako kot za javne projekte bi morali v obveznost vključiti tudi zasebne projekte večjih vrednosti, dodajajo iz slovenskega gradbenega podjetja.

Zelo malo časa za spremembe

Z novo obveznostjo bodo investitorji izboljšali predstavo, razumevanje in obvladovanje procesa investicije, uporabljali ga bodo lahko tudi pri upravljanju objekta. S projektiranjem v BIM je sicer več dela, vendar ima končani objekt manj napak in je bolj kakovosten. Ker se zakonska zahteva za BIM nanaša na javne investicije, bodo javni investitorji potrebovali strokovno podporo zunanjih strokovnjakov. Za kakovostno uvedbo vseh sprememb je torej zelo malo časa. Slovenska projektantska podjetja so razdrobljena, zato se bodo težko prilagodila taki sistemski zahtevi, pri čemer je usposobljenost na področju BIM nujna za konkurenčnost na evropskem trgu.

Za uspešno uvedbo in uporabnost modelov BIM pri gradnji in uporabi objektov bo treba podrobneje opredeliti zahteve, še posebej za naslednja področja:

• Standardizacija zahtevane ravni končnega BIM-modela. Opredeliti bo treba projektne zahteve za načrt izvedbe BIM (BEP oziroma BIM Execution Plan), grafične in informacijske ravni (LOD in LOI).
• Obseg načrtov v BIM, izvoz podatkov v popise del s standardizacijo in izhodne formate.

Poleg gradbenega zakona bo treba sprejeti še pravilnik, tehnične smernice, standarde in druge podzakonske akte, s katerimi bodo podrobneje opredelili zahteve.

Kaj še čakamo?

V Sloveniji z uvedbo BIM v javne projekte nimamo več kaj čakati, saj za naprednejšimi državami precej zamujamo. Nekateri menijo, da bi morali uvesti nacionalni BIM-standard in nove tehnologije uvajati po fazah. Začeli bi pri definirani vrednosti ali površini, te kriterije bi pozneje širili.

Vendar bi bilo treba pred tem sprejeti potrebne predpise oziramo regulativo. Treba je definirati naloge posameznih udeležencev v vseh fazah gradbenega projekta – od projektanta prek izvajalca do naročnika. Definirati bi bilo treba grafične in informacijske ravni obdelave za vsako fazo (LOD in LOI) ter nacionalni klasifikacijski sistem ali pa predpisati uporabo sedanjega klasifikacijskega sistema. Poleg tega bi morali predpisati izmenjavo podatkov preko formata IFC, načine kontrole modela BIM in ustreznosti LOD in LOI.

Stroka upa, da digitalizacija postane slovenska nacionalna strateška prioriteta tudi v arhitekturi, projektiranju in gradbeništvu. Združenje siBIM je pripravilo tudi predlog aktivnosti za pospešitev digitalizacije:

• sofinanciranje izobraževanj in usposabljanj, ciljno usmerjenih v digitalizacijo gradbeništva, kjer je poudarek na uvajanju BIM,
• določitev standardov in splošne prakse, certificiranja usposobljenih kadrov,
• zakonska ureditev intelektualnih pravic, povezanih z BIM.