10 ključnih ukrepov za brezogljično gradnjo

Predpisi, dizajni in energetske prenove so ključni elementi v razvoju brezogljične gradnje. Z večanjem svetovne populacije (za 2 milijardi ljudi do 2050) bodo nove stavbe imele pomemben vpliv na gradnjo – v povezavi z rabo energije in emisijami.

Na rastočih trgih večina stavb, ki bodo stale v letu 2050, še danes sploh niso zgrajene. In tudi večina teh stavb bo v državah, kjer nimajo obveznih ali tako strogih gradbenih predpisov. Za zmanjšanje emisij v gradbenem sektorju bo ključnega pomena, da se bodo stavbe gradile z nič emisijami in z zelo malo ogljičnega odtisa.

Navajamo 10 ključnih ukrepov, ki bi se morali implementirati v brezogljično gradnjo – sodeč po Globalni zvezi za stavbe in gradbeništvo (GlobalABC).

1. Razvoj integriranih odpornih strategij in planov za gradbeno okolje

Skrbno upoštevanje odpornosti spodbuja celosten pogled na urbane sisteme, ki zajema medsebojno povezano in kompleksno naravo prostorskih konfiguracij mest, fizičnih sredstev, družbenoekonomskih funkcij in organizacijskih struktur.

Celostna ocena tveganja in strategije dolgoročne odpornosti lahko zagotovijo, da se prilagoditev obstoječih stavb in vključitev odpornosti v novo gradnjo izvedeta na celovit način.

2. V urbanističnem načrtovanju, stavbah in gradnji integrirati rešitve, ki temeljijo na naravi

Rešitve, ki temeljijo na naravi – zeleni koridorji, zelene strehe, krošnje mestnih dreves in prepustni pločniki ter druga zelena infrastruktura – imajo številne koristi, povezane s podnebjem, zlasti v urbanih območjih. Zmanjšujejo ekstremno vročino in vplive poplav, preprečujejo erozijo in povečujejo vsebnost  ogljika v tleh (namen: zmanjšanje koncentracije CO₂).

Sočasne koristi pa vključujejo boljšo kakovost zraka in vode, ki na celovit način prispevata h kakovosti življenja mestnih prebivalcev in k trajnosti gradbenega sektorja.

3. Razviti politiko javnih naročil, ki spodbujajo materiale z nizko-ogljičnimi odtisi

Javna naročila predstavljajo politično prizorišče z velikim vplivom za doseganje globoke dekarbonizacije v infrastrukturnem in gradbenem sektorju. Javna naročila predstavljajo precejšen delež vladnih izdatkov – na primer 12 odstotkov deleža BDP in 29 odstotkov državnih izdatkov v državah članicah OECD (t.i. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj; od leta 2010 je članica tudi Slovenija).

Infrastrukturna sredstva so največje področje javne porabe in ogljični vpliv teh sredstev je pomemben v vseh fazah življenjskega cikla.

4. Omogočiti enostaven dostop do informacij o ogljičnem odtisu materialov

Izboljšanje učinkovitosti pri uporabi materialov in zmanjševanje emisij toplogrednih plinov iz ciklov gradbenih materialov bo ključnega pomena za brezogljično gradnjo. Skrbno razmišljati o krožnem gospodarstvu pomeni upoštevati življenjsko dobo zgradb in materialov po razgradnji, da ne bi končali kot odpadek.

Preglednost in izboljšano znanje o ogljičnem odtisu v življenjskem ciklu gradbenih materialov omogočata vlagateljem, oblikovalcem in potrošnikom sprejemanje (bolj) premišljenih odločitev.

5. Spodbujati financiranje energetske učinkovitosti

Naraščajoča potreba po energiji je povezana z naraščajočimi potrebami po naložbah v energetsko učinkovite tehnologije. Kljub očitnim gospodarsko koristnim ukrepom ostaja premalo vlaganja v energetsko učinkovitost zaradi visokih začetnih stroškov tehnologije, kapitalskih omejitev in informacijskih ovir.

Novi poslovni modeli že pomagajo premagovati trenutne ovire, ki otežujejo naložbe v energetsko učinkovito opremo.

6. Uporaba energetske informacije in spremembe vedenja za spodbujanje energetske učinkovitosti

Zavedanje o individualni porabi energije je prvi korak k spremembi vedenja. Programi za spodbujanje ljudi k varčevanju z energijo so se v veliki meri zanašali na tehnološke posege in sprejemanje odločitev, ki jih vodi ekonomija: potrošniki bodo varčevali z energijo, da bi prihranili denar.

Obnašanje porabe energije pa ni vedno racionalno, a ima lahko koristi od lokalnih ponudnikov, katerih namen je spodbujanje gospodinjstev, da so energetsko učinkovitejša.

7. Zgled države (vlade) naj bo dekarbonizacija javnih zgradb

Šole, uradi, bolnišnice in druge zgradbe, ki so v lasti državnih in občinskih oblasti, dajejo vladi priložnost za dober zgled. Številne od teh stavb so bile zgrajene pred desetletji brez upoštevanja obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti ter ponujajo velik potencial za preoblikovanje v stavbe z nič-energijskim standardom.

Z obnovo javnih stavb na nič-energijski standard lahko vlade dvignejo ozaveščenost prebivalstva in poučijo industrijo o teh »zelenih« gradbenih rešitvah.

8. Spodbujati energijsko obnovo

Izvajanje prenov v velikem obsegu je nujno za izgradnjo brezogljične družbe. Povečanje energetske učinkovitosti obstoječih stavb izboljšuje življenjske pogoje prebivalcev in podpira več gospodarskih sektorjev.

Zagotavljanje ustreznega in dobro usmerjenega financiranja je ključnega pomena za omogočanje ustrezne globine in obsega prenov.

9. Podpirati uporabo integriranega oblikovanja

Integrirani proces oblikovanja v zgodnji fazi načrtovanja, ki vključuje vse elemente gradbenega projekta, omogoča sprejetje učinkovitih ukrepov pasivnega projektiranja. Pomaga najti učinkovite in poceni rešitve ter izbrati najboljše oblikovne rešitve.

Ocene življenjskega cikla v fazi načrtovanja omogočajo projektantom, da zmanjšajo ogljične emisije stavb za celotno življenjsko dobo. Ko projekt že preveč napreduje, pa postanejo takšne spremembe oblikovanja seveda zahtevnejše in dražje.

10. Vzpostavitev in izvajanje ambicioznih energetskih predpisov za stavbe

Gradbeni predpisi, ki urejajo energetsko učinkovitost novih in obstoječih stavb, so močan način za obravnavo prihodnje rasti emisij. So ključni regulativni ukrep za dekarbonizacijo gradbenega sektorja.

Dober gradbeni predpis bo tako omogočal lokalno prilagojene načrte, ki bodo ponujali državam priložnost, da vrednotijo materiale in podnebje iz lokalnega okolja.

Vir članka:
Constructionglobal.com